OLJNICE
PROIZVODNJA OLJA
UPORABA IN HRAMBA
RAVNANJE Z ODPADNIM OLJEM
MAŠČOBE IN ZDRAVJE
NASVETI IN ZANIMIVOSTI
OZNAKE NA EMBALAŽI
OLJNICE
RASTLINSKA OLJA
Jedilna rastlinska olja so živila, ki so sestavljena iz gliceridov maščobnih kislin, pridobljenih izključno iz rastlin. Lahko vsebujejo tudi manjše količine drugih maščob (lipidov) kot so fosfolipidi, neumiljivih sestavin in prostih maščobnih kislin, ki so naravno prisotne v maščobi oziroma olju.
Na osnovi surovine se jedilna rastlinska olja poimenujejo kot:
- sončnično olje: olje, dobljeno iz sončničnih semen (semena rastline Helianthus annuus (L.));
- sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline: olje dobljeno iz sončničnih semen sort z visoko vsebnostjo oleinske kisline; olje ne sme vsebovati manj kot 65% oleinske kisline;
- sojino olje: olje, dobljeno iz plodov soje (semena rastline Glycine max (L.) Merr.);
- olje oljne ogrščice oziroma repično olje: olje, dobljeno iz ogrščičnih semen oziroma repičnih semen (semena rastline Brassica napus L., Brassica campestris L., Brassica juncea L. in Brassica tourneforti);
- olje oljne ogrščice oziroma repično olje z nizko vsebnostjo eruka kisline: olje dobljeno iz ogrščičnih semen oziroma repičnih semen (semena rastline Brassica napus L., Brassica campestris L. in Brassica juncea L); olje ne sme vsebovati več ko 2 % eruka kisline;
- olje koruznih kalčkov: olje, dobljeno iz koruznih kalčkov (kalčki rastline Zea mays L.);
- arašidovo olje: olje, dobljeno iz arašidov (semena rastline Arachis hypogaea L.);
- sezamovo olje: olje, dobljeno iz sezamovih semen (semena rastline Sesamum indicum L.);
- kokosovo olje: olje, dobljeno iz plodu kokosovega oreha (Cocos nucifera L.);
- palmino olje: olje, dobljeno iz mesnatega dela (mezokarpa) sadeža oljne palme (Elaeis guineensis);
- olje palminih koščic: olje, dobljeno iz koščic sadeža oljne palme (Elaeis guineensis);
- palmin olein: tekoča frakcija, ki se pridobiva iz palminega olja;
- palmin stearin: visoko topljiva frakcija, ki se pridobiva z frakcioniranjem palminega olja;
- olje iz bombažnih semen: olje ,pridobljeno iz semen različnih kultivarjev bombaža (Gossypium spp.);
- olje iz grozdnih pečk: olje, pridobljeno iz pečk grozdja vinske trte (Vitis vinifera L.);
- gorčično olje: olje, pridobljeno iz gorčičnih semen bele gorčice (Sinapsis alba L ali Brassica hirta Moench), rjave in rumene gorčice (Brassica juncea (L.) Czernajev in Cossen) in črne gorčice (Brassica nigra (L.) Koch);
- olje barvnega rumenika ali žafrankino olje: olje, pridobljeno iz semen barvnega rumenika oziroma žafranke (Carthamus tinctorius L.);
- olje barvnega rumenika ali žafrankino olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline: olje, pridobljeno iz semen barvnega rumenika oziroma žafranke sort z visoko vsebnostjo oleinske kisline (Carthamus tinctorius L.); olje ne sme vsebovati manj kot 75% oleinske kisline;
- babasu olje: olje, pridobljeno iz plodov nekaterih sort palm (Orbignya spp.);
- bučno olje: olje, pridobljeno iz semen buč (Curcubita pepo styriaca).
PROIZVODNJA OLJA
PROIZVODNJA OLJA
Zgodovina rastlinskih olj je povezana z najzgodnejšim razvojem človeka. Že pred tisočletji je človek uporabljal laneno, oljčno in sezamovo olje, kljub temu pa lahko o industrijskem pridobivanju olja govorimo šele v zadnjem stoletju, po iznajdbi postopka rafinacije.
Glede na tehnološki postopek pridobivanja olja se jedilna rastlinska olja delijo na rafinirana, nerafinirana in hladno stiskana olja.
RAFINIRANA OLJA
Surova rastlinska olja so pridobljena s stiskanjem ali s solventno ekstracijo (ekstrakcija s topili) industrijskih semen oljnic. Surovo olje vsebuje različne količine negliceridnih komponent, kot so proste maščobne kisline, delni gliceridi (mono in dogliceridi), fosfatidi, steroli, tokoferoli, ogljikovodiki, proteinski fragmenti itd.. Večina negliceridnih komponent v olju je nezaželenih, ker povzročajo obarvanost ali potemnenje olja, penjenje, sproščanje dimnih hlapov oziroma navedene procese pospešujejo. Nekatere negliceridne komponente pa so zaželene, ker pozitivno vplivajo na lastnosti olja (tokoferoli, antioksidanti, steroli). Bistvo rafinacije je odstranitev neželenih negliceridnih komponent v olju, vendar z minimalnim vplivom na trigliceride in minimalnimi izgubami zaželenih negliceridnih komponent.
Proces rafinacije obsega naslednje faze: deguminacija, nevtralizacija, beljenje, vinterizacija in dezodorizacija. Končni produkt rafinacije je bistro olje, nevtralnega okusa in vonja. Primerno je za kuhanje, dušenje, pečenje, mariniranje, praženje in cvrtje, pa tudi za pripravo hladnih jedi.
Refinirana olja so:
- sončnično olje,
- sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline,
- olje koruznih kalčkov,
- repično olje,
- olje za cvrtje,
- arašidovo olje,
- sojino olje,
- rastlinsko olje.
NERAFINIRANA OLJA
Nerafinirana olja so pridobljena s postopkom stiskanja oljnih semen ali oreškov, ki so bila predhodno toplotno obdelana. Pri tem tehnološkem postopku olja ohranijo specifičen, naravni vonj in okus ter imajo visoko biološko in prehransko vrednost.
Primerna so za pripravo hladnih jedi, vseh vrst solat, omak, namazov in prelivov.
Nerefinirana olja so:
- bučno olje,
- orehovo olje,
- ekstra deviško oljčno olje,
- oljčna olja z zelišči,
- olja z aromami in začimbami.
HLADNO STISKANA OLJA
Hladno stiskana olja so pridobljena s pomočjo mehanskih procesov (stiskanjem) oljnih semen ali oreškov. Pri tem postopku ni dovoljena toplotna obdelava semen. Če pri mehanskem postopku nastaja toplota (zaradi trenja), temperatura olja ne sme preseči 50 oC. Olje je lahko očiščeno z naravnim usedanjem, dekantiranjem, s spiranjem z vodo, filtriranjem ali centrifugiranjem. Pri tem postopku se v olju ohranjajo vse naravno prisotne biološke danosti, olje pa ima specifičen okus in vonj po semenih ali oreških.
Hladno stiskana olja so primerna za pripravo hladnih jedi, vseh vrst solat, namazov, omak, prelivov in kot dodatek kuhanim, nekoliko ohlajenim jedem. Zaradi bogastva naravnih snovi jih lahko uživamo tudi samostojno (npr. konopljino olje, olje črne kumine, laneno olje,…).
Hladno stiskana olja so:
- bučno olje,
- sezamovo olje,
- repično olje,
- sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline,
- laneno olje,
- konopljino olje,
- olje črne kumine.
MEŠANICE RASTLINSKIH OLJ
Rafinirana in nerafinirana olja mešamo, da bi dobili olja s točno določenimi organoleptičnimi lastnostmi, za točno določeno uporabo ali z boljšo sestavo maščobnih kislin.
Mešanice rastlinskih olj so na primer:
- oljčno olje: mešanica ekstra deviškega oljčnega olja in rafiniranega oljčnega olja,
- solatno olje: mešanica rafiniranega sončničnega in nerafiniranega bučnega olja,
- rastlinsko olje: mešanica rafiniranega sončničnega, sojinega in repičnega olja.
PRIDOBIVANJE BUČNEGA OLJA
V Tovarni olja GEA imamo od leta 2007 najmodernejšo proizvodnjo za pridobivanje bučnega olja. Proizvodnjo bučnega olja pričnemo s prevzemom bučnic golic. Sledi priprava surovine, ki ima odločilen vpliv na kakovost končnega izdelka. Semena ščetkamo, da odstranimo voskasto povrhnjico, spihamo in odstranimo vse primesi, kot so ostanki buč, prah, kamenje, listje. Semena nato razvrstimo po velikosti in teži. Bučna semena nato segrejemo in zmeljemo. V ustreznem razmerju dodamo vodo in sol, da popokajo celične membrane in se izloči bučno olje. Pripravljeno maso nato pražimo v pražilnih ponvah ob stalnem mešanju. Praženo maso vodimo na stiskalnico, kjer iztisnemo bučno olje. Bučno olje pustimo, da se dva do tri tedne naravno useda, da se izločijo trde sestavine. Po tem času ga napolnimo v steklenice ali drugo embalažo. Pri proizvodnji bučnega olja nastaja kot stranski proizvod bučna pogača, ki je odlična hrana za živali.
Film o pridobivanju bučnega olja si lahko ogledate tukaj.
UPORABA IN HRAMBA
UPORABA OLJ
Ljubiteljsko kuhanje, domače in tuje nacionalne jedi ter odkrivanje novih, drugačnih okusov so smernice v kuhinji, ki močno vplivajo tudi na dojemanje rastlinskih olj. Katero olje bomo v jedi uporabili, je odvisno od izbranih sestavin, načina priprave jedi in lastnega okusa. Pri izbiri olja je zelo pomembno, da vemo, čemu je namenjeno posamezno olje. Vsa olja niso primerna za vse postopke priprave hrane. Nekatera olja lahko pri pripravi jedi uporabimo v večjih količinah, druga pa dodamo šele na koncu, le kapljico ali dve – kot začimbo, ki da naši jedi posebno noto in povsem novo razsežnost.
Po namenu uporabe izbiramo olja glede na vrsto proizvodnega postopka:
- Rafinirana olja
(sončnično olje, sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline, olje koruznih kalčkov, repično olje (olje oljne ogrščice), olje za cvrtje, arašidovo olje, sojino olje, rastlinsko olje) so zaradi nevtralnega vonja in okusa primerna za kuhanje, dušenje, pečenje, mariniranje, praženje in cvrtje, pripravo vseh vrst solat, solatnih prelivov, hladnih jedi, juh, omak, rib, morskih sadežev, majonez, za peko kruha, sladic, in pripravo drugih hladnih in toplih jedi.
- Nerafinirana olja
(bučno olje, orehovo olje) se zaradi izbranega okusa, vonja in arome uporabljajo predvsem za pripravo hladnih jedi, vseh vrst solat, omak, namazov, prelivov in specialitet.
Nekatera nerafinirana olja se ne smejo segrevati.
- Hladno stiskana olja
(bučno olje, sezamovo olje, repično olje, sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline, laneno olje, konopljino olje, olje črne kumine) se uporabljajo v majhnih količinah. Predvsem so primerna za pripravo zelenjavnih in listnatih, v manjši meri pa tudi sadnih solat. Z njimi kuhamo tam, kjer je v receptu malo maščobe. Zelo so uporabna tudi za pripravo testa, kot so: vlečeno testo, kvašeno, krompirjevo testo, kuhano ali paljeno testo, za marinade. Hladno stiskana olja ne uporabljamo za pripravo majonez, saj lahko tako pripravljene majoneze dobijo grenak priokus. Nekatera hladno stiskana olja se ne smejo segrevati. Motnost in usedlina pri hladno stiskanih oljih je naravni pojav ki ne vpliva na kakovost olja.
HRAMBA OLJA
Na kakovost in obstojnost olj vplivajo tudi pogoji skladiščenja oz. shranjevanja. Najprimernejše je olje hraniti v zaprti embalaži, v hladnem in temnem prostoru, pri temperaturi 12 – 25 °C. Rastlinskim oljem najbolj škodujejo svetloba, zrak in temperatura, zato olja ni primerno hraniti na kuhinjskem pultu.
Nekatera hladno stiskana olja so bolj občutljiva, zato jih je po odprtju potrebno hraniti v hladilniku.
Na kakovost hladno stiskanih in nerafiniranih olj vpliva tudi embalaža, zato v Tovarni olja Gea ta olja polnimo v temne steklenice, z več kot 90 % zaščito pred UV in UVA žarki in tako olje ščitijo pred škodljivimi učinki svetlobe in ohranjajo njegovo kakovost.
RAVNANJE Z ODPADNIM OLJEM
KAKO PRAVILNO RAVNAMO Z ODPADNIM JEDILNIM OLJEM
Rastlinska olja so pomemben del raznovrstne in uravnotežene prehrane ter so nepogrešljivo živilo pri vsakdanji pripravi jedi. Čeprav se trendi prehranjevanja skozi različna obdobja spreminjajo, je cvrenje še vedno eden bolj priljubljenih načinov priprave živil.
Zelo pomembno je, da po cvrtju krofov, krompirčka, piščanca, … pravilno ravnamo z odpadnim jedilnim oljem.
V primeru, da cvremo z namenskim oljem za cvrtje, ga lahko uporabimo tudi večkrat. Po uporabi olje ohladimo, precedimo skozi drobno cedilo in ga hranimo v hladnem in temnem prostoru v zaprti plastenki ali steklenici.
Koraki za pravilno ločevanje jedilnega olja
Uporabljeno jedilno olje je kuhinjski odpadek, ki se uvršča med ločeno zbrane frakcije. Ne smemo ga mešati z drugimi odpadki, odvajati v kanalizacijo, greznice, v vode ali tla, odlagati na kompostnike ali med biološke odpadke.
Uporabljeno jedilno olje ohladimo in ga nato precedimo v plastenko ali steklenico oz. v namensko embalažo za zbiranje odpadnega jedilnega olja. Embalažo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu. Ko je plastenka polna, vsebino zlijemo v najbližjo za to namenjeno ulično zbiralno posodo. Namenske zbiralne posode oz. rumeni ulični zbiralniki so postavljeni na ekoloških otokih in drugih, pogosto obiskanih mestih širom Slovenije.
Odpadno jedilno olje lahko oddamo tudi v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah ali pa ga odpeljemo v zbirne centre.
S pravilno oddajo odpadnega jedilnega olja skrbimo za njegovo predelavo v koristno surovino.
Odpadno jedilno olje je koristna surovina
Odpadno jedilno olje je odlična surovina saj ima veliko energetsko vrednost: 3.700 kJ oz. 900 kcla/100 ml.
Komunalna podjetja zbrano odpadno jedilno olje odpeljejo v predelavo. Večino ga izvozijo v države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji.
Ali veste? Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla.
Iz odpadnega olja pa lahko izdelamo tudi ekološke sveče.
MAŠČOBE IN ZDRAVJE
MAŠČOBE IN ZDRAVJE
Maščobe se pogosto znajdejo na prvem mestu na seznamu nezdrave hrane, vendar je tudi pri maščobah podobno kot pri drugih stvareh v življenju – škodujejo, če z njimi pretiravamo. Ob pravilnem izboru, pravilni uporabi in vnosu v zmernih količinah so maščobe lahko telesu koristne in prijazne, okusu jedi pa v veselje.
Zato je najbolje, da jih dobro spoznamo.
Maščobe so za zdravje nujno potrebne:
- so vir nujno pomembnih esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za regeneracijo celic,
- so pomembna sestavina celičnih membran,
- v prebavilih omogočajo absorbcijo v maščobah topnih vitaminov (A, D, E in K),
- sodelujejo pri normalnem razvoju in delovanju možganov in živčevja,
- povečujejo energijsko in nasitno vrednost hrane,
- v obliki telesnih oblog predstavljajo zalogo energije,
- maščobno tkivo deluje kot izolator pred nizkimi zunanjimi temperaturami ter ščiti notranje organe pred mehanskimi poškodbami,
- izboljšujejo okus hrane in ščitijo telo pred temperaturnimi spremembami.
Maščobe imajo v prehrani hranilno, energijsko in kulinarično vrednost. Poleg beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in rudnin tvorijo osnovo za človekovo uravnoteženo prehranjevanje.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) količina maščob v jedilniku ne sme presegati 30 % energijske vrednosti obroka. Od tega naj bo delež nasičenih maščobnih kislin čim manjši (0–10 %), delež večkrat nenasičenih (esencialnih) v ustreznem deležu (3–7 %), preostali delež pa naj zavzemajo enkrat nenasičene maščobne kisline. Torej ne samo količina, temveč predvsem kakovost maščob (sestava maščobnih kislin, vsebnost vitaminov, sterolov) ima pomembno zdravstveno in prehransko vrednost.
MAŠČOBE IN ŽIVLJENJSKO POMEMBNE MAŠČOBNE KISLINE
Gradniki maščob so maščobne kisline. Sestavljene so iz atomov vodika, ogljika in kisika. Glede na število vezi, s katerimi so med seboj povezani atomi ogljika, se maščobne kisline delijo na:
- nasičene maščobne kisline,
- enkrat nenasičene maščobne kisline,
- večkrat nenasičene maščobne kisline.
Nasičene maščobne kisline
Pri nasičenih maščobnih kislinah so atomi ogljika med seboj povezani z enojnimi vezmi. Te vezi so stabilne zato so večinoma v trdnem agregatnem stanju. Največ nasičenih maščobnih kislin je v živalskih maščobah. Te so najmanj zaželene, ker pospešujejo nastajanje in razvijanje civilizacijskih bolezni – zvišujejo holesterol v krvi in s tem nevarnost bolezni srca in ožilja ter nekaterih drugih bolezni.
Enkrat nenasičene oz. mononenasičene maščobne kisline
Pri enkrat nenasičenih maščobnih kislinah je med atomi ogljika ena dvojna vez. So najbolj zaželene, saj v priporočenih količinah zmanjšujejo nevarnost obolenja srca in ožilja, ker znižujejo nevarni holesterol (HDL) v telesu. Veliko jih je npr. v ekstra deviškem oljčnem olju, v sončničnem olju z visoko vsebnostjo oleinske kisline in v repičnem olju.
Večkrat nenasičene oz. polinenasičene maščobne kisline
Pri večkrat nenasičenih maščobnih kislinah sta med atomi ogljika najmanj dve dvojni vezi. So za človeka življenjsko pomembne. Človeški organizem je sposoben sintetizirati večino maščobnih kislin. Le dve večkrat nenasičeni maščobni kislini moramo v telo vnesti s hrano, zato jih imenujemo esencialne maščobne kisline.
To sta alfalinolenska maščobna kislina, ki je osnova za nastanek omega 3 maščobnih kislin in linolna maščobna kislina, ki je osnova za nastanek omega 6 maščobnih kislin.
Priporočena količina teh maščob je 3–7 % energetske vrednosti obroka.
Omega 3 maščobne kisline in Omega 6 maščobne kisline
Osnovna oblika Omega 3 maščobnih kislin je alfa-linolenska kislina (ALA), ki jo v največjih količinah vsebujejo globokomorske ribe, zeleno obarvana zelenjava, laneno olje in konopljino olje. Koristni učinek dosežemo z dnevnim vnosom 2 g alfa-linolenske kisline.
Med Omega 6 maščobnimi kislinami je najpogostejša linolna kislina. Največ jih je v rastlinskih oljih (sončnično olje, olje koruznih kalčkov, sojino olje, ..). Koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 10 g linolne kisline.
Maščobne kisline Omega 3 in Omega 6 so zelo pomembne za delovanje in razvoj možganov, prispevajo tudi k vzdrževanju normalne ravni holesterola v krvi.
Še bolj kot absolutne vsebnosti Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin v hrani, je pomembno njihovo razmerje. To razmerje se je skozi zgodovino zaradi prehranjevalnih navad spreminjalo. Trenutne raziskave ocenjujejo, da bi bilo optimalno razmerje med Omega 3 in Omega 6, ki pogojuje pravilno delovanje našega telesa je 1:1, oziroma 1:2. V zahodni prehrani, se to razmerje giba od 1:8 do 1:20 v korist omega 6, kar pa ni dobro. Razmerje je pomembno zato, ker se obe, alfa-linolenska (omega 3) in linolna kislina (omega 6) pretvarjata v bolj kompleksne sestavine z istimi encimi in več ene negativno vpliva na drugo pri tej pretvorbi.
Načelo sodobne prehrane odsvetuje uporabo živalskih maščob, ker vsebujejo holesterol in velik delež nasičenih maščobnih kislin. V zdravi prehrani zadnjih desetletij se čedalje bolj uveljavljajo rastlinska olja, saj naravno ne vsebujejo holesterola, delež nasičenih maščobnih kislin pa je med kakovostnimi rastlinskimi olji nizek.
Primerjava vsebnosti maščobnih kislin v rastlinskih oljih:
Vrsta olja | Maščobe 100 g; od tega: | ||
nasičene maščobe |
enkrat nenasičene maščobe |
večkrat nenasičene maščobe |
|
Bučno olje | 18 g | 32 g | 50 g |
Ekstra deviško oljčno olje | 16 g | 76 g | 8 g |
Sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline | 7 g | 84 g | 9 g |
Sezamovo olje | 15 g | 40 g | 45 g |
Repično olje/olje oljne ogrščice | 7 g | 65 g | 28 g |
Laneno olje | 11 g | 19 g | 70 g |
Konopljino olje | 9 g | 14 g | 77 g |
Orehovo olje | 11 g | 16 g | 73 g |
Kokosovo olje | 94 g | 5 g | 1 g |
Arašidovo olje | 19 g | 57 g | 24 g |
Sončnično olje | 12 g | 26 g | 62 g |
Olje koruznih kalčkov | 12 g | 30 g | 58 g |
NASVETI IN ZANIMIVOSTI
Bučno olje na pohodu
Bučno olje je bilo med poznavalci od nekdaj priljubljeno, za mnoge pa je še vedno neodkrita zakladnica zdravja in dobrega okusa. Zadnja leta se kot kulinarična posebnost vse bolj uveljavlja v Evropi in drugod po svetu. Žlahtne kapljice bučnega olja lahko oplemenitijo značaj priljubljenih jedi.
Bogata tradicija
Štajerska in Prekmurje, ki sta pokrajini na severovzhodu Slovenije, se ponašata z dolgoletno tradicijo predelave bučnih semen v bučno olje. Zgodovinski zapisi o stiskanju bučnih semen in najstarejša stiskalnica, ki je bila zgrajena na Štajerskem davnega leta 1750, pričajo, da se je tradicija pridobivanja bučnega olja začela že v 18. stoletju. V 19. stoletju pa se je pridobivanje olja iz bučnih semen močno razširilo po Štajerskem in v Prekmurju. Tovarna olja GEA, ki se nahaja v osrčju Štajerske, proizvaja bučno olje že od leta 1904.
Bučna semena
Kakovost bučnega olja je najbolj odvisna od kakovosti bučnih semen. Čim bolj kakovostna so bučna semena, tem bolj žlahtno kapljico bučnega olja lahko pridobimo. Tega se v Tovarni olja GEA zelo zavedamo.
Svetovna pridelava oljnih buč
Svetovna pridelava oljnih buč se ocenjuje na skupno 600 tisoč hektarjev s skupnim pridelkom 200 tisoč ton suhih bučnih semen.
Svetovna poraba bučnih semen je sledeča:
80% (160.000 t) se porabi v pekarski industriji,
10% (20.000 t) se predela v olje in
10% (20.000 t) je namenjenih ostali uporabi.
Proizvodnja bučnega olja
Za proizvodnjo 1 litra bučnega olja potrebujemo 33 srednje velikih buč oz. cca 2,6-2,8 kg očiščenih bučnih semen.
Štajersko-prekmursko bučno olje
Štajersko-prekmursko bučno olje sodi med slovenske in EU zaščitene kmetijske pridelke in živila.
Prejeta odličja za Štajersko-prekmursko bučno olje
Na 1. Mednarodni razstavi bučnega olja ALPE – ADRIA, ki je bilo dne 26. 5. 2018 v Varaždinu,je GEA Štajersko prekmursko bučno olje prejelo srebrno medaljo.
Leta 2010 je Štajersko-prekmursko bučno olje GEA v okviru 77. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu prejelo zlato medaljo v kategoriji bučnih olj.
Štajersko-prekmursko bučno olje GEA je bilo eden izmed zmagovalcev za najbolj izvirne proizvode na Mednarodnem sejmu hrane in pijače IFE 2007 v Londonu.
Hladno stiskano bučno olje
Hladno stiskano bučno olje vsebuje v 100 g olja od 50 do 70 mg naravnega vitamina E (odvisno od sorte in letine).
Vrste oljčnih olj
Oljčna olja se glede na vrsto tehnološkega postopka in kakovostne parametre razvrščajo v kategorije in podkategorije:
1. Deviška oljčna olja
….1.1. Ekstra deviško oljčno olje
….1.2. Deviško oljčno olje
….1.3. Lampante oljčno olje (svetilno olje)
2. Rafinirano oljčno olje
3. Mešanica rafiniranega in deviškega oljčnega olja
4. Olje iz oljčnih tropin
1. Deviška oljčna olja
Olja, pridobljena iz plodov oljk izključno z mehanskimi ali drugimi fizikalnimi sredstvi, ki ne povzročijo sprememb olja, niso bila drugače obdelana, razen oprana, prelita, centrifugirana ali filtrirana, razen olj, pridobljenih z uporabo topil ali pripomočkov s kemičnim ali biokemičnim delovanjem ali s postopkom reesterifikacije ter kakršnih koli mešanic z drugimi vrstami olja.
Deviška oljčna olja so razvrščena in opisana izključno na naslednji način:
1.1. Ekstra deviško oljčno olje: oljčno olje višje kategorije, pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki.
1.2. Deviško oljčno olje: oljčno olje pridobljeno neposredno iz oljk in zgolj z mehanskimi postopki.
1.3. Lampante oljčno olje (svetilno olje): oljčno olje neprimerno za prehrano.
2. Rafinirano oljčno olje: oljčno olje pridobljeno iz deviškega oljčnega olja s postopki rafinacije, ki ne povzročajo sprememb v prvotni triacilglicerolni strukturi.
3. Mešanica rafiniranega in deviškega oljčnega olja: oljčno olje, ki vsebuje zgolj rafinirano oljčno olje in olje pridobljeno neposredno iz oljk.
4. Olje iz oljčnih tropin: olje pridobljeno iz oljčnih tropin s topili, glede na mešanje z rafiniranim oljem se razvršča v več podkategorij.
Senzorične značilnosti oljčnih olj
Senzorične značilnosti so poleg kemijskih analiz odločilni kriterij za potrditev kakovosti in kategorije oljčnega olja. Deviško olje je edino olje, pri katerem je kakovostna razvrstitev odvisna od senzorične ocene.
Izrazitost posamezne značilnosti je odvisna od vrste oljk, področja pridelave, letine, vremenskih razmer, …
Glavne pozitivne značilnosti:
Sadežnost: aroma, ki po vonju in okusu spominja na zdrav in svež, optimalno zrel ali zelen sadež.
Grenkoba: značilen okus olj, pridobljenih iz zelenih ali rahlo obarvanih oljk, lahko je bolj ali manj prijeten, odvisno od intenzivnosti.
Pikantnost: ostra tipna zaznava, značilna za zgodaj predelana olja iz zelenih oljk. Pripisujejo jo učinkovanju fenolnih sestavin na proste končiče trigeminalnega živca v ustni votlini.
Glavne negativne značilnosti:
Žarkost: značilna aroma vseh masti in olj, pri katerih je zaradi dolgotrajnega stika s kisikom prišlo do avtooksidacije. Ta aroma je neprijetna in je ni mogoče popraviti.
Kovinski okus: aroma, ki spominja na kovino. Značilna za olja, ki so bila med mletjem, mešanjem, stiskanjem ali skladiščenjem predolgo v stiku s kovinskimi površinami.
Plesnivost – vlažnost: značilna aroma olj, pridobljenih iz sadežev, na katerih se je zaradi večdnevnega skladiščenja v kupih in v vlagi razvilo večje število plesni in kvasovk.
Pregretost – plesnivost: značilna aroma olja, pridobljenega iz plodov, skladiščenih v kupu, ki so bili že v fazi fermentacije.
Zakisanost: značilna aroma določenih olj, ki spominja na skisano vino ali kis, predvsem zaradi nastanka ocetne kisline, etilacetata in etanola v večjih količinah, kot je to običajno pri aromi oljčnega olja.
Oljčno olje - Homer
Oljčno olje je zaradi visoke biološke vrednosti že Homer imenoval »tekoče zlato«.
Oljčno olje je lahko prebavljivo
Oljčno olje je lahko prebavljivo, pospešuje izločanje želodčnih sokov in omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, zlasti vitamina E.
Laneno olje - vir maščobnih kislin Omega 3
Laneno olje je največji rastlinski vir maščobnih kislin Omega 3.
Sezamovo olje
Sezamovo olje je eno najstarejših znanih rastlinskih olj. Cenjeno je bilo že v času Babilona in Asirije pred več kot 4000 leti. Sezam pogosto imenujejo kralj oljnic, sezamovo olje pa prištevajo med vrhunska olja.
Konopljino olje
Konopljino olje je že stoletja poznano kot odličen vir esencialnih maščobnih kislin, nujno potrebnih za človeški organizem. Ima ugodno razmerje maščobnih kislin Omega 3 in Omega 6.
Kokos - drevo življenja
Kokosovo olje se uporablja v tropskih državah že več kot tisoč let. Pridobljeno je iz jedra mesa zrelega kokosa, ki raste na kokosovi palmi (Cocos nucifera). Kokosova palma je zelo visoko cenjena. Opisujejo jo kot drevo življenja in je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu, saj daje zavetje in hrano tako ljudem kot živalim.
Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov in imajo 5 metrov dolge liste. Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih traja tudi do 2 leti in pol. Dočaka lahko tudi do 100 let, najbolj pa obrodi med 10 in 50 letom. Na enkrat lahko obrodi 75 orehov, ki so veliki kot otroška glava in tehtajo do 3 kilograme. Zrel kokosov oreh sestavlja trdna lupina, kokosovo meso in kokosova voda ali kokosovo mleko.
Kokosovo olje
Kokosovo olje je v največji meri sestavljeno iz nasičenih srednje-verižnih maščobnih kislin, ki imajo antioksidativne lastnosti. Največji delež predstavlja lavrinska maščobna kislina ( 50 %). Ta ima v nasprotju s trans-nasičenimi maščobami številne ugodne učinke. Naš organizem je ne skladišči, ampak jo pretvori v energijo. Pretvori se v monolavrin in deluje antivirusno in antibakterijsko, hkrati pa ne uniči črevesnih bakterij, ki so potrebne za zdravo presnovo.
Lavrinska kislina je naravna maščobna kislina, ki je pomembna sestavina materinega mleka.
7 nasvetov za uporabo kokosovega olja v kozmetične namene
Kokosovo olje se pogosto uporablja tudi v kozmetiki. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov za domačo uporabo kokosovega olja v kozmetične namene.
1. Za vsakodnevno nego kože: kokosovo olje se ob stiku s kožo topi, zelo dobro razmaže in hitro vpije ter ne pušča mastnega filma na koži.
2. Za nego kože po sončenju,: kokosovo olje ima ob nanosu hladilen učinek in preprečuje lupljenje kože.
3. Za odstranjevanje ličil.: kokosovo olje z lahkoto odstrani tudi najbolj intenzivne maskare s trepalnic. Nanesete ga na vatno blazinico in z njim očistite vse predele obraza. Poleg čistilne funkcije ima kokosovo olje še negovalni učinek, zlasti za občutljivo kožo in varovalno deluje proti gubicam.
4. Naravni piling za telo: kokosovo olje zmešamo s sladkorjem ali soljo in dobimo odličen piling za telo.
5. Balzam za lase: kokosovo olje je znano kot kot odličen regenerator, ki obnavlja lasišče in preprečuje pojav prhljaja. Lahko ga uporabimo kot masko za mokre lase ali kot vlažilno olje za suhe konice.
6. Naravni dezodorant: kokosovo olje lahko zaradi njegovih antibakterijskih učinkov uporabimo kot osnovo za pripravo naravnega dezodoranta. Kokosovemu olju dodamo v enakem razmerju sodo bikarbono ter dodamo nekaj kapljic eteričnega olja (npr. sivke, čajevca).
7. Balzam za ustnice: kokosovo olje je odlično samostojno mazilo za vaše ustnice, saj jih ščiti in neguje. naravno mazilo za ustnice lahko naredite iz kombinacije kokosovega olja, kakavovega masla, kapljice oljčnega olja, medu in čebeljega voska. za aromo uporabite nekaj kapljic eteričnega olja pomaranče, limone ali vrtnic.
Orehovo olje za nego kože
Orehovo olje je zaradi vsebnosti vitamina E, ki ščiti celice pred oksidativnim stresom, primeren za nego kože. Ob stiku olja s kožo, na kateri so prisotne kisline, se sproži hladna reakcija in lužina, ki daje koži vlažnost.
Orehovo olje za nego las
Z nanosom na lasišče se lasje hitreje obnovijo.
Orehovo olje nanesemo po celotni dolžini las. Dobro ga utremo v lase in ga pusti na njih več ur ali čez noč. Oblogo nanašamo na lasišče 1 x tedensko in postopek večkrat ponovimo.
Orehovo olje je bogati vir maščobnih kislin
Orehovo olje je bogati vir esencialnih maščobnih kislin Omega 3 in Omega 6. Maščobne kisline Omega 3 so pomembna sestavina membrane možganskih celic, ki skrbijo za prenašanje živčnih signalov, potrebnih za razmišljanje, učenje in spomin. Olje je naravni vir vitamina E, ki ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Črna kumina
Črna kumina »Nigella sativa« je izjemno cenjeno zelišče in že tisočletja velja za eno najbolj zdravilnih rastlin na svetu. Kot začimbo so jo uporabljali že v starem Egiptu, najstarejši zapisi o njej pa izvirajo iz Biblije (Stare zaveze).
Prerok Mohamed naj bi dejal, da črna kumina ščiti pred vsemi boleznimi, razen smrtjo. Arabci jo zato imenujejo “Habbatul barakah”, semena blagoslova.
Črna kumina sodi v družino zlatičevk in je enoletnica, ki v višino zraste do pol metra. Botanično črna kumina ni v sorodu s kumino in ne s kuminom, čeprav jih ljudje zaradi videza večkrat zamenjujejo. Gojijo jo na bližnjem vzhodu in v zahodni Aziji do Indije, najbolj kakovostno pa pridobivajo v Egiptu.
Legenda pravi, da naj bi olje črne kumine za lepotne namene uporabljali egipčanski kraljici Nefretete in Kleopatra. Stekleničko olja so našli tudi v grobnici egipčanskega faraona Tutankamona. Poznali in uporabljali so jo tudi Rimljani in Grki, na severu Afrike je veljala za drogo ljubezni.
Angleži so se z njo srečevali na svojih trgovskih poteh in jo poimenovali »ljubezen v jutranji meglici«.
V celinski Evropi se je razširila v osmem stoletju po zaslugi frankovskega kralja Karla Velikega (768-814), ki jo je ukazal gojiti na samostanskih vrtovih, kot eno pomembnih zdravilnih rastlin. Takrat so jo poimenovali “črni koriander” in dejansko z njo sprva začinjali kruh. Preden je evropsko kuhinjo osvojil poper, je bila črna kumina zaradi svojega polnega in ostrega okusa priljubljena začimba. Obenem si je črna kumina utrla pot tudi v uporabo za kozmetične namene. Iz nje so pripravljali odišavljeno vodo in puder. Vse to kaže, da so ji ljudstva že od davnih časov pripisovala velik pomen in zdravilen učinek.
Znanstveniki po celem svetu raziskujejo zdravilne učinkovine ter možne zdravilne lastnosti črne kumine.
Objavljenih je bilo že več kot 600 študij. O njenih zdravilnih učinkih pišejo tudi avtorice priročnika Ščepec vedenja: Zamolčane zdravilne moči začimb.
Olje črne kumine
GEA BIO olje črne kumine je pridobljeno s hladnim stiskanjem semen črne kumine (Nigella sativa) iz ekološke pridelave. Semena vsebujejo od 25-28 % olja, tako da za 1 L olja črne kumine potrebujemo 5-6 kg semen.
Olje črne kumine je vir esencialnih maščobnih kislin. Vsebuje linolno oz. Omega – 6 maščobno kislino.
Olje ima zelo pikanten okus.
Olje črne kumine lahko uporabljamo kot začimbo in dodatek k hladnim jedem (solate, omake, prelivi). Za samostojno uživanje se priporoča 1 čajna žlička v pol kozarca mlačne vode, zjutraj in zvečer, pred jedjo. Uporabljamo ga lahko tudi za nego suhe, razdražene in občutljive kože, kot masažno olje v kombinaciji z drugimi olji (npr. oljčno olje, kokosovo olje).
Ekstra sončnično olje
Ekstra sončnično olje je rafinirano sončnično olje z visoko vsebnostjo oleinske kisline in je pridobljeno iz posebne sorte sončnic z visoko vsebnostjo oleinske kisline.
Kmetijski strokovnjaki so to sorto razvili z namenom doseči visoko vsebnost oleinske kisline, ki je sicer prisotna v oljčnem olju.
Vitamin E - antioksidant
Vitamin E so v maščobah topni tokoferoli, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom . Nenasičene membranske lipide varuje pred oksidacijo. Vitamin E reagira s prostimi radikali (sodeluje v » lovljenju«), ki povzročajo oksidativne poškodbe celičnih membran, brez oblikovanja novih prostih radikalov v procesu.
Rastlinska olja
Rastlinska olja ne vsebujejo holesterola.
Jedilno rafinirano rastlinsko olje
Jedilno rafinirano rastlinsko olje je proizvedeno s postopkom rafinacije mešanic različnih surovih olj npr: sončničnega olja, olja oljne ogrščice, sojinega olja, …
OLJA ZA CVRENJE
Cvrenje je eden od najstarejših načinov pripravljanja hrane. V zadnjem času se izmenjujeta priljubljenost in nepriljubljenost cvrenja. Zdravju škodljivi vplivi cvrenja so danes manjši kot nekoč, predvsem zaradi sodobnejše opreme in izdelave primernejših maščob za cvrenje, odpornih na visoke temperature.
7 nasvetov za varno cvrenje
- Živila cvremo pri temperaturi, ki je višja od 170℃, vendar nižja od 190℃, ker se pri tej temperaturi lahko posamezne maščobe začno dimiti (živalske maščobe se lahko dimijo tudi pri nižjih temperaturah). Temperatura cvrenja je pomembna, ker se pri višjih temperaturah na površini živila izoblikuje tanek film, ki preprečuje pretirano vpijanje maščobe v živilo.
- Za cvrenje moramo uporabljati zadosti veliko količino maščobe, da živila v njej plavajo in da nam pri vnosu živil v maščobo temperatura pretirano ne pade.
- Cvremo v globokih cvrtnikih ali uporabimo veliko, široko in stabilno kozico.
- V vroče olje nikoli ne polagamo mokrih živil, kajti vlaga lahko povzroči penjenje olja. Mokra živila pred cvrenjem osušimo s kuhinjski papirjem.
- V istem olju lahko cvremo večkrat, le po vsakem cvrenju moramo pravilno poskrbeti za olje, ga prečistiti in ohladiti. Hranimo ga pri temperaturi 0℃.
Olje za ponovno cvrenje lahko shranimo le za kratek čas, pri ponovni uporabi pa ga ne smemo segrevati dlje, kot je potrebno. - Pri vsakem novem cvrtju je treba že uporabljenemu olju na začetku dodati 15 do 20% svežega olja ali maščobe, saj s tem vsaj delno preprečimo hitrejše kvarjenje olja.
- Cvrtnik ali posodo po uporabi temeljito očistimo z vročo vodo in detergentom.
Zdravju škodljive vplive cvrenja lahko precej omilimo, če izberemo primerno olje. Pri izbiri olja moramo upoštevati sledeče značilnosti:
- visoka vsebnost enkrat (mono) nenasičenih maščobnih kislin (>75 %),
- nizka vsebnost nasičenih in večkrat (poli) nenasičenih maščobnih kislin (<15 %),
- zelo nizek delež linolenske kisline (<1 %),
- brez vsebnosti transmaščobnih kislin,
- visoka vsebnost naravnih antioksidantov in tokoferolov (še posebej gama
tokoferola).
V našem prodajnem programu imamo na voljo kar nekaj olj, primernih za cvrenje, ki imajo nevtralen vonj in okus ter visoko oksidacijsko in termično stabilnost.
CEKIN Frivita je sestavljena iz 50 % jedilno rafiniranega arašidovega olja in 50 % jedilno rafiniranega repičnega olja. Pri temperaturi cvrenja ne ustvarja pene. Ocvrte jedi ohranijo hrustljavost, sočnost in okus.
CEKIN Profi Plus olje za cvrtje je sestavljeno iz 80 % jedilno rafiniranega sončničnega olja, 20 % jedilno rafiniranega repično olje in dodatkom antioksidanta. Priporočena temperatura segrevanja je do 180 °C. Lahko se uporabi za večkratno cvrtje (največ 8 krat zapored).
ZVEZDA olje za cvrtje je 100 % jedilno rafinirano sončnično olje z dodatkom antioksidanta.
Pri cvrenju na površini hrane oblikuje tanek sloj, ki omejuje vpijanje maščobe. Je zelo obstojno, zato
ga lahko uporabimo večkrat.
ZVEZDA arašidovo olje je 100 % jedilno rafinirano arašidovo olje. Zaradi svoje sestave dobro prenaša visoke temperature, zato je odlično za cvrtje, pečenje in praženje.
Prenesite si e-knjižico z nasveti za varno cvrenje.
Olje oljne ogrščice
V Tovarni olja GEA olje oljne ogrščice tržimo pod dvema blagovnima znamkama “CEKIN Repično olje” in “ZVEZDA Olje oljne ogrščice”. V obeh primerih gre za isto olje, ki je pridobljeno iz semen rastline oljna ogrščica (lat. Brassica napus L. var. napus). Po pravilniku je dovoljena uporaba obeh poimenovanj, čeprav sta v resnici repica in ogrščica različni poljščini. Ogrščica je različica kolerabe, repica pa je bližnji sorodnik strniščne repe. Po izgledu sta rastlini precej podobni, genetsko pa tako različni, da se v naravi ena z drugo ne moreta križati.
Preberite več.
Vir: Tone Tajnšek, Oljna ogrščica in sončnica
Arašidovo olje
Arašidovo olje ima zaradi svoje sestave visoko točko dimljenja, okoli 227 °C, zato je odlično za cvrtje in peko na žaru. Arašid je prepoznan kot alergen, zato olje ni primerno za ljudi, ki so alergični na arašid in izdelke iz njega. Mnoge znanstvene raziskave sicer potrjujeo, da popolnoma rafinirano arašidovo olje ni alergen, vendar pa zaradi različne stopnje občutljivosti posameznikov, še vedno ni izvzet z liste alergenov.
Olje koruznih kalčkov
Jedilno rafinirano olje koruznih kalčkov se najpogosteje uporablja za kuhanje in cvrenje, saj ima visoko oksidacijsko in termično stabilnost. Zaradi blagega okusa ga lahko uporabljamo za solate in druge hladne jedi.
Proizvodnja majoneze
Proizvodnja majoneze poteka v treh fazah:
- pregled in tehtanje surovin,
- mešanje,
- polnjenje.
1. Pregled in tehtanje surovin
Proizvodnjo Gea majoneze pričnemo s pripravo in tehtanjem vseh sestavin, ki jih predhodno v lastnem laboratoriju skrbno senzorično, fizikalno-kemijsko in mikrobiološko pregledamo. Glavna sestavina majoneze je sveže jedilno rafinirano sončnično olje, proizvedeno v lastni rafineriji, ki predstavlja 76 % proizvoda. Ostale sestavine so še voda, pasterizirani jajčni rumenjaki, alkoholni kis, gorčica, sladkor, jedilna sol, mlečna in citronska kislina in kalijev sorbat. Vse sestavine se glede na recepturo mešajo v homogenizatorju toliko časa, da nastane majoneza gladkega videza, čvrste konsistence in prijetne arome.
2. Mešanje
V naslednji fazi proizvodnje postopno doziramo posamezne sestavine v homogenizator oz. mešalno posodo. Najprej v homogenizator doziramo vodo, nato v vodi topne sestavine in jajčne rumenjake. Ob stalnem mešanju postopno dodajamo sončnično olje do nastanka trdne in stabilne emulzije. Na koncu dodamo še kis, gorčico in kislini in emulzijo mešamo toliko časa, da nastane majoneza z gladkim videzom, čvrsto konsistence in prijetno aromo. Proizvodnja majoneze poteka pod izredno strogimi higienskimi pogoji, pri temperaturi okrog 15 ° C in ob nenehni natančni kontroli kakovosti, da ne pride do tvorbe patogenih organizmov.
3. Polnilni stroj
Iz homogenizatorja majonezo doziramo na ustrezen polnilni stroj – za kozarce po 620 g ali tube po 165 g. Kozarce in tube zapakiramo v kartonske škatle, le-te zložimo na palete in odpeljemo v hladilnico, kjer jih skladiščimo pri temperaturi od 5 do 15 ° C. Od tam pa potujejo v trgovine in zatem v naše domove.
Kdo je izumil majonezo?
Po zgodovinskih pričevanjih je nastanek majoneze povezan s Francozi. Leta 1756 je francoski vojvoda de Richelieu proslavljal zmago v boju proti britanski vojski za pristanišče Port Mahon na Menorci. Na slavnostni pojedini naj bi postregli s hladno omako iz smetane in jajc, a ker je smetane v kuhinji zmanjkalo, jo je iznajdljivi kuhar v nuji nadomestil z oljem. Francozom je bila ta noviteta tako všeč, da je postala sestavni del njihovega jedilnika. Okusna omaka je kaj kmalu prešla meje francoskega ozemlja, danes pa jo pozna ves svet.
Tatarska omaka
GEA tatarska omaka je proizvedena iz sončničnega olja, jajčnih rumenjakov, kisa, gorčice, čebulic, kumaric in začimb. Edinstven okus GEA tatarske omake je prilagojen okusu slovenskih potrošnikov. Tatarska omaka je nepogrešljiv dodatek pri vseh vrstah ocvrtih jedi, pri jedeh z žara, priporočamo pa jo tudi h kuhani govedini, hrenovkam, zelenjavi …
Francoska solata
Solatna krema (osnova za GEA francosko solato) in GEA tatarska omaka vsebujete skoraj za polovico manj jajčnih rumenjakov od navadne majoneze, kar posledično pomeni manjšo vsebnost holesterola.
Kako uporabljamo ocvrto čebulo?
Čebula je ena od najbolj razširjenih domačih začimb. Ocvrta čebula je večnamenski izdelek, ki gospodinji pri pripravi jedi prihrani rezanje in praženje ter popolnoma nadomesti svežo čebulo v vseh vrstah jedi.
1 kg ocvrte čebule nadomesti 3 – 5 kg sveže čebule.
Pripravljena je po posebnem večfaznem tehnološkem postopku, tako da v polni meri ohrani zdravilne učinkovine in aromo.
Kuhanje z ocvrto čebulo je preprosto. V jed jo dodamo takrat, ko smo ji že prilili tekočino. Ne smemo je še enkrat pražiti. Ocvrta čebula je nekoliko osoljena in pomokana, zato jed solimo manj, pa tudi moke dodamo manj.
OZNAKE NA EMBALAŽI
ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA
Nacionalni znak za zaščiteno geografsko označbo (ZGO) – označuje kmetijske pridelke in živila iz geografskega območja, katerega ime nosi. Kmetijski pridelki in živila, ki so označeni z geografsko označbo morajo biti pridelani ali predelani na definiranem geografskem območju. Živilo mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.
ZNAK GOSPODARSKO INTERESNEGA ZDRUŽENJA PRIDELOVALCEV BUČNEGA OLJA
GIZ Golica, je bil ustanovljen z namenom zaščititi štajersko prekmursko bučno olje in njegovo tradicionalno pridelavo, hkrati pa tudi povezati kmetijske pridelovalce s predelovalnimi podjetji in s tem doseči izboljšanje ekonomskega položaja obojih. Skupaj s pomočjo certifikacijskega organa v združenju skrbijo za ohranjanje kakovosti bučnega olja, pa tudi preprečujejo morebitne potvorbe ter zavajanje kupcev.
KUPUJEM SLOVENSKO
Tovarna olja Gea d.o.o. je od leta 2008 podpornik nacionalne kampanje KUPUJEM SLOVENSKO, ki jo v sodelovanju s slovenskimi živilskimi in kmetijskimi podjetji pripravlja GZS, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Namen našega sodelovanja v kampanji je poudariti našo skrb in zavezo kupcem in potrošnikom za varne in visoko kakovostne izdelke, ki jih pripravljamo z največjo skrbnostjo in s slovenskim znanjem, ob doslednem upoštevanju predpisov in standardov. Znak Kupujem slovensko nosi 28 naših izdelkov, ki združujejo varnost, slovensko kakovost, slovenski okus in tradicijo.
VAROVALNA ŽIVILA
Znak varovalnih živil označuje živila, ki so po merilih Svetovne zdravstvene organizacije koristna za človekovo zdravje. Taka živila zdravje ohranjajo in krepijo, zato naj bi jim ljudje pri nakupovanju dajali prednost pred drugimi prehranskimi izdelki. V Sloveniji znak varovalnega živila podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Rastlinska olja s podeljenim znakom varovalnega živila morajo imeti naslednjo maščobno kislinsko sestavo:
< 33 % nasičenih maščobnih kislin,
< 33 % polinenasičenih maščobnih kislin,
> 34 % mononenesičenih maščobnih kislin,
< 1 % trans maščobnih kislin.
Tovarna olja Gea d.o.o. se lahko pohvali kar s 15 izdelki, ki ustrezajo visokim kriterijem Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Svetovne zdravstvene organizacije.